Škotska je na nek način dežela blaginje. V veliko pogledih je drugačna - upam reči naprednejša? - od domačih mi hribovin: infrastrukturno, mišljenjsko, kulturno. Na univerzi trenutno poteka zbiranje pisem Miku Crockartu, MP (parlamentarnem poslancu), ki ga je univerza podprla, ker je za časa volitev obljubil, da bo nastopil proti zmanjšanju državnega financiranja visokega šolstva. Zdaj se noče izreči proti predlagani spremembi zakona, ki predlaga manjše financiranje in zato zbiramo pisma, v katerih ga spodbujamo, naj se drži svojega programa. Primerjaj to s programom nekaterih županskih kandidatov pri nas, ki ga ni.
[opomba: primerjaj to še z dlako v jajcu, ki ga ni.]
Hkrati potekajo protesti proti isti predlagani spremembi, ker zmanjšuje finančno podporo javnim službam. Ljudje gredo v soboto na tržnico in mimogrede še protestirat. Ne bom se spuščal v podrobnosti, ker se trenutno pretvarjam, da pišem esej pri kognitivni znanosti, ampak pričakoval bi, da bo pri njihovem standardu več apatije med ljudmi kot pri nas.
Kakorkoli že, v resnici sem hotel pokazat praktični primer naprednosti Škotske: ljudje puščajo dragocenosti ležat vsepovsod naokrog-
 |
Gumice, ki sem jih nabral po škotskih tleh.
V času brucovanja tudi 2 ali 3 v enem dnevu!
Med in mleko, prav zares. |
