Po požaru

je ostal kup zoglenelih, malo zažganih in vsekakor dimljenih stvari na ulici pred hišo, v kateri je gorelo. Malo žalosten je en ne zelo poškodovan čevelj. Malo me zanima, če zvočniki na kupu še delajo.

Jesen/pomlad

Na poti na faks in nazaj sem poslušal EKV - Jesen in videl:

Škotsko verzijo Nine Vombergar. Imela je veliko več las in sicer so bili lasje iz osemdesetih. Verjetno jo boli tašnica za ozonsko luknjo. Prav zares - toliko las bi radi mase moralo drveti k tlom, njej pa so obkrožali glavo v nepričakovano samostoječi formaciji. Če so lasje ponavadi pridevnik k človeku, so bili njej lasje samostalnik. (Ona pa prislov, 'tukaj'). Nekako tako, kot če bi Ticijanova Assunta (690 x 360 cm) imela precej širok okvir iz las (recimo 100, 200 cm). In približno take oblike.

Požar. Dva gasilna tovornjaka pred barom Meadows Bar, iznad katerega se je iz odprtega okna valil ne zelo gost svetlosiv dim. Dva tovornjaka za nek dimček se mi je zdelo nekam čudno razmerje. Kasneje so zaprli cesto in pripeljali še tri ali štiri tovornjake, torej je morali biti resno. Zanimivo se mi je zdelo - ko sem videl mimoidoče, ki so se ustavili in gledali proti dimu iz okna - da se šele v nesreči spet vzpostavi človečnost mimoidočega. Taisti mimoidoči sploh ne ve, da obstajaš; ko greš mimo, ti ne pogleda v oči in ko je enkrat mimo, ko izgine za vogalom, izgineš tudi ti, človek. Taisti mimoidoči so v tem trenutku, prepričan sem, razmišljali o tem, ali je kdo ranjen, ali koga rešujejo. Ali bo vse v redu? Menim, da jih je ne prav ogrožujoč dimček pomiril. Upam, da je z vsemi udeleženimi vse v redu. Trg Buccleuch Pl. je smrdel po dimu.

Pomlad. Z mamo si nisva prišla na jasno, katere cvetlice sem videl cveteti v parku, mislim da rumen, vijoličast in še kakšen teloh. Ker je večji del rože zelen, jih sploh ne opaziš, če samo hodiš po potki skoz park, s pogledom, usmerjenim naprej ali pa nikamor. Če pa pogledaš na stran, jih opaziš - drobne koščke barve. (Gotovo je to povezano s slabšo zaznavo barve v perifernem vidu.)

Dež je spral dim in vonj po njem in je dišal enostavno po pomladi.

To je super, ker bomo imeli namesto snega in dežja zdaj nekaj časa samo dež!

Feliks v čudnih sanjah

Sanjal sem, da je Feliks (hišni maček, za neuke bralce)  razdeljen na tri enake, manjše mucke. Nekako tako, kot da bi bil spet mladič, oziroma trije mladiči. Ne spomnim se dobro, ali je tudi po obliki bil mladič, ali samo manjša trikratna verzija samega sebe, kakorkoli že, bil je v treh popolnoma vsak-zase funkcionirajočih kosih in to se mi je zdelo popolnoma normalno in mojim v sanjah sobivajočim tudi.

Sedel sem pri oknu, ki je segalo do tal in se igral z vsaj dvema od Feliksov, naslonjen na steno ob robu okna. Eden od muckov se je iz nekega razloga pomanjšal v velikostni razred bolhe ali še manjše in začel begat po stanovanju. Imel sem občutek, da je neka hudobna sila, ki ga je tako spremenila, ubog muc pa se je ob tem prestrašil in se hitel kam skriti pred svojo majhnostjo. Kamorkoli je zbežal, je bil tam še zmeraj majcen in je zato ves čas samo bežal.

Že tako mu je bilo težko slediti, poleg tega se spomnim, da me je nekaj ves čas motilo in mamilo mojo pozornost. Mikroskopski maček je zbežal na površino okna, kjer se mi je zdelo, da bi ga lahko nekako ujel in potem tudi spravil v normalno stanje [a ni zanimivo, da se mi je zdelo v sanjah normalno, da so trije Feliksi in da so manjši]. Ampak groza - okno je umazano in po stekleni površini gomazi poleg tretjine Feliksa še milijon mrčesa. Bljak! Žužki, nematode, ploski črvi, neke stvari, ki se jih spomnim iz biologije, z vrtačnimi organi. Kotačnimi organi! Lezli so naokoli po steklu - prej jih nisem opazil, ker okna nisem gledal od blizu; s pogledom sem samo prebadal površino, nisem ga tudi ustavil na njej in ne preučil drobnih pikic umazanije, ki je bila mrčes.

Mrčes približno oblike vaze, z golim očesom nerazločljivi od mačka podobne velikosti.

Še vedno me je nekaj motilo in močno potrebno se mi je zdelo, da poleg sledenja hitremu gibanju minimucka tudi s palcem zmečkam posamezne gomazeče pike, sploh kadar sem opazil kotačni organ. Fuj. V mislih sta se borila cilja - najti Feliksa, da ga rešim in mendrati svinjarijo, da bo okno čisto. Kljub nujnosti prvega me je drugo močno prevzelo, nekako sem totalno zapostavil dejstvo, da imajo ti organizmi na stekleni ploščadi organiziran čisto kul ekosistem in da vse skupaj zelo dobro funkcionira in da je na površini okna takšna živa harmonija; čisto me je prevzela domačnost in čistoča: tukaj bivam jaz in ne drugi organizmi, DOM je čist in tak mora ostati in zato sem špljac, špljac, špljac pritiskal črvke in jih ubijal, samo da so špljac slišali samo oni pa tudi špricajočo kri (medcelično plazmo, limfno tekočino, prebavne sokove, karkoli že imajo gomazeči) so doživljali samo oni, ker sem jaz s prstom med drobne gube na koži ujel mrčes in posmrtno izšpricano in je bila potem ena pikica na oknu manj in ena več na prstu. V vsem tem čiščenju-ubijanju sem popolnoma izgubil sled za tretjino mačka.

Zavedel sem se, da ga med to golaznijo ne bom našel in da lahko med iskanjem zbeži kamorkoli in da sem efektivno ostal brez tretjine mačka oziroma da sta ostala samo še dva in to me je užalostilo. Ne zelo, ker je namreč bil Feliks še vedno en, čeprav v treh, efektivno dveh kosih in tako pravzaprav ni bilo nič izgubljeno!; žalosten sem bil bolj zato, ker mi ga ni uspelo najti in ker sem bil nepozoren in me je zamotilo postransko.

~~~

V Edinburghu skoraj ni mačk. Vsaj ne uličnih, sosedovih in takih, ki te gledajo izpod parkiranega avtomobila ali pa se razbežijo, ker zakoračiš skoz nek sestanek.

Obstaja ena, ki meni nič tebi nič gre skozi gnečo v osrednjem trgu med univerzitetnimi poslopji in se tu in tam ustavi, ko jo kdo počehlja*.

Obstaja ena, ki živi v/pred študentskim domom z menzo (Pollock Halls) in jo vsi stanujoči poznajo in včasih gre h komu v sobo in jim zasede radiator in ima tudi svojo stran na facebooku. Moji cimri pravijo, da se vsi v tem študentskem domu delajo fine in da je dom posh Pollock. Meni se zdi, da to, da imaš za cimra mačko, mogoče odtehta:

 - zanič hrano

 - hrano, ki se ponavlja na dva tedna

 - hrano, ki je vedno ob istem času in je zato ne smeš zamudit

 - hrano, ki, če te zaposleni vidijo, da švercaš banano iz jedilnice, te dohitijo taisti zaposleni v teku in prisilijo, da banano vrneš ali zavržeš.

*počehljati se mi zdi strašno čudna beseda, nekako me zmrazi oziroma strese po hrbtu ob njej. Če si predstavljam občutek, kako je, ko te nekdo počehlja, je tako, kot da te nekdo počohlja in te ob tem zmrazi oziroma strese po hrbtu.

Straniščno branje, 2010

Menjali smo straniščno branje. Zdaj beremo tole:

Najbolj na reviji mi je všeč besedna igra. In sumim avtorje, da so vse te različne fotografije samo ena in ista ženska, ker je vsepovsod isti make-up, samo različna oblačila.

Neodločen sem, če je bil Somrak 2 oziroma tista knjiga o šahovski figuri in jabolku boljši.

Mimogrede, ta objava je potovalec v času, ker je namreč iz... PRETEKLOSTI!!

Medtem se je števec resetiral in zdaj moram na vse dokumente pisati 2011.

Vse najboljše ob prazniku izdelovalcev razstreliva, prodajalcev razstreliva, kupcev razstreliva, metalcev razstreliva in požganih stanovanj! Čestitke tudi gasilcem, vsakemu po 300 let, bog jih požegnaj, etc. Vse najboljše tudi Radgoni za doseženi prvi dve mesti na področju penečih se vin. (Glede njih maranja nisem neodločen: ne maram jih)

Mimogrede, zelo se strinjam s spiskom privilegijev, ki jih imam kot moški, kot so jo spisali na temle naslovu: KLIK KLINK LINK.

Ko rečem da se strinjam, to pomeni, da podpiram problematizacijo in odpravo privilegijev, ki jih imam zaradi genetske loterije in nekajstoletnega (tisoč?) sranja po glavi, ne pa da se strinjam s tem, da jih obdržim še naprej.

Med in mleko

Škotska je na nek način dežela blaginje. V veliko pogledih je drugačna - upam reči naprednejša? - od domačih mi hribovin: infrastrukturno, mišljenjsko, kulturno. Na univerzi trenutno poteka zbiranje pisem Miku Crockartu, MP (parlamentarnem poslancu), ki ga je univerza podprla, ker je za časa volitev obljubil, da bo nastopil proti zmanjšanju državnega financiranja visokega šolstva. Zdaj se noče izreči proti predlagani spremembi zakona, ki predlaga manjše financiranje in zato zbiramo pisma, v katerih ga spodbujamo, naj se drži svojega programa. Primerjaj to s programom nekaterih županskih kandidatov pri nas, ki ga ni. [opomba: primerjaj to še z dlako v jajcu, ki ga ni.]

Hkrati potekajo protesti proti isti predlagani spremembi, ker zmanjšuje finančno podporo javnim službam. Ljudje gredo v soboto na tržnico in mimogrede še protestirat. Ne bom se spuščal v podrobnosti, ker se trenutno pretvarjam, da pišem esej pri kognitivni znanosti, ampak pričakoval bi, da bo pri njihovem standardu več apatije med ljudmi kot pri nas.

Kakorkoli že, v resnici sem hotel pokazat praktični primer naprednosti Škotske: ljudje puščajo dragocenosti ležat vsepovsod naokrog-

Gumice, ki sem jih nabral po škotskih tleh.
V času brucovanja tudi 2 ali 3 v enem dnevu!
Med in mleko, prav zares.

Bogat bom

Vzorec krvi pri raziskavi vpliva nekega gena na neko lastnost kože, proti plačilu.

5 funtov za cca. 8mL krvi. En vbod, dve ampuli.

Najlažji zaslužek do zdaj! (Poleg tega spodbuja apetit.)

Cimri

Sem slučajno do zdaj dajal vtis, kot da imam o cimrih povedati samo jamranje? O tem, kako sušijo oprano perilo na tleh v kuhinji, ki ni oprana? In o slanini, po kateri ima perilo potem vonj?

Naj popravim vtis: moji cimri niso samo imbecili, so tudi carji.

"Ziher bo Jack ful vesel tega"

Jack igra saksofon. Poleg bathščine (angleščina, če si doma iz Batha, ki je blizu Bristola) govori tudi špansko. On ima zvočnike v našem stanovanju.

Chris igra rugby.

Ima vsaj dve preobleki za čage, za katere se preoblečeš v nekaj smešnega. Tuniko z zlatim pasom za klasične čage (približno tako, kot se oblačijo na Prvi gimnaziji; jaz ne vem o tem nič, ker sem z Druge) in gangstersko preobleko, katere sestavni del je plastična brzostrelka. Vem, da je brzostrelka, ker ima nek gumb, na katerega stisneš in potem strelja, brzo, ratatata. Ko se vračam s faksa, parkiram kolo na dvorišču in če ima Chris slučajno odprto okno, se vsake toliko sliši, kako se igra z brzostrelko. Ratata.

Keith igra golf. Ampak je Škot, zato mu oprostim.
Vsake toliko skuha curry, ki ni niti dvakrat enak (čeprav vedno diši po kislem).

Straniščno branje. Dobesedno, metaforično?

Včeraj je naš študentski dom/soseska v nekem pubu v mestu organiziral zabavo za Halloween. Moji cimri so se oblekli v sendvič. Jaz sem se oblekel v pižamo, v posteljo, v smrkanje in v glavobol. Mimogrede- dobili so glavno nagrado za najboljšo masko, gajbo pira. Priznajo, da ni bila originalna ideja, ampak so jo skinili z interneta. Menda jim je nek dinozaver, ki se je precej potrudil za svojo masko, to zameril. Jaz vseeno mislim, da so carski sendvič.

Začuda danes nihče ni šel ven, poleg tega so vsi ukradli mojo idejo za masko.