Jesen/pomlad

Na poti na faks in nazaj sem poslušal EKV - Jesen in videl:

Škotsko verzijo Nine Vombergar. Imela je veliko več las in sicer so bili lasje iz osemdesetih. Verjetno jo boli tašnica za ozonsko luknjo. Prav zares - toliko las bi radi mase moralo drveti k tlom, njej pa so obkrožali glavo v nepričakovano samostoječi formaciji. Če so lasje ponavadi pridevnik k človeku, so bili njej lasje samostalnik. (Ona pa prislov, 'tukaj'). Nekako tako, kot če bi Ticijanova Assunta (690 x 360 cm) imela precej širok okvir iz las (recimo 100, 200 cm). In približno take oblike.

Požar. Dva gasilna tovornjaka pred barom Meadows Bar, iznad katerega se je iz odprtega okna valil ne zelo gost svetlosiv dim. Dva tovornjaka za nek dimček se mi je zdelo nekam čudno razmerje. Kasneje so zaprli cesto in pripeljali še tri ali štiri tovornjake, torej je morali biti resno. Zanimivo se mi je zdelo - ko sem videl mimoidoče, ki so se ustavili in gledali proti dimu iz okna - da se šele v nesreči spet vzpostavi človečnost mimoidočega. Taisti mimoidoči sploh ne ve, da obstajaš; ko greš mimo, ti ne pogleda v oči in ko je enkrat mimo, ko izgine za vogalom, izgineš tudi ti, človek. Taisti mimoidoči so v tem trenutku, prepričan sem, razmišljali o tem, ali je kdo ranjen, ali koga rešujejo. Ali bo vse v redu? Menim, da jih je ne prav ogrožujoč dimček pomiril. Upam, da je z vsemi udeleženimi vse v redu. Trg Buccleuch Pl. je smrdel po dimu.

Pomlad. Z mamo si nisva prišla na jasno, katere cvetlice sem videl cveteti v parku, mislim da rumen, vijoličast in še kakšen teloh. Ker je večji del rože zelen, jih sploh ne opaziš, če samo hodiš po potki skoz park, s pogledom, usmerjenim naprej ali pa nikamor. Če pa pogledaš na stran, jih opaziš - drobne koščke barve. (Gotovo je to povezano s slabšo zaznavo barve v perifernem vidu.)

Dež je spral dim in vonj po njem in je dišal enostavno po pomladi.

To je super, ker bomo imeli namesto snega in dežja zdaj nekaj časa samo dež!